Ašvaganda, imenovana indijski ženšen!
123071
O tej posebni rastlinici/koreninici, sem brala večkrat in vedno v samih superlativih: da je čudežna, da je dobra praktično za vse težave (no, tu sem bila malo skeptična!), da izboljšuje sposobnost učenja, obnavlja reproduktivne organe, krepi delovanje imunskega sistema, niža holesterol, zavira degeneracijo možganskih celic, da spodbuja delovanje nočnih hormonov in pripomore k mirnemu spancu, preprečuje starnje, krepi zobe, kosti in tkiva v organizmu in še in še.
Ajurvedska rastlina, ki jo imenujejo tudi Indijski ženšen, je v uporabi že pet tisoč let, tradicionalna indijska medicina pa jo uporablja V indijski ayurvedi kot adaptogen - v organizmu vzpostavlja ravnovesje in ga na ta način krepi, in tudi za preprečevanje nevroloških bolezni – Parkinsonove bolezni, živčne izčrpanosti, artritisa, demence. Priporočajo jo domala vsi nutricisti, tudi Savina A. Ritter, dr. Sanja Toljan, in specialisti alternativne medicine.
Tudi znanstveniki so se lotili preučevanja te posebne rastline na temeljit način in skozi dvesto šestnajst raziskav ugotovili, da izredno neguje adrenalno žlezo, pravi Savina A. Ritter. »Le-ta je zaradi obilice stresa in hipoglikemičnih nihanj pri večini ljudi čisto na koncu moči, kar vodi v sindrom izgorelosti ali pa še kaj hujšega, čeprav je že to strašno hudo. Obožujem jo. Njo izmed vseh najrednejše uživam; zvečer mi podarja miren spanec in spodbuja nočne hormone regeneracije; zjutraj me pa zbudi, poživi in okrepi. Obnavlja reproduktivne organe, krepi delovanje imunskega sistema, izboljša sposobnost učenja, spomina in odzivnosti, blaži anksioznost in depresijo ne da bi ob tem povzročala zaspanost, stabilizira nivo krvnega sladkorja, niža holesterol; zavira degeneracijo možganskih celic, deluje protivnetno, preprečuje staranje, spodbuja plodnost, vrača spolno poželenje krepi zobe, kosti in vsa tkiva v organizmu. Pa vzdržuje mišični tonus, ohranja gibljive sklepe; je adaptogena, kar pomeni, da čez dan pomaga telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ker okrepi njegovo kljubovanje stresu, ponoči pa zagotavlja globok in miren spanec. Uravnava ščitnične hormone, zdravi kronično utrujenost, virusne in bakterijske okužbe, impotentnost …« Seveda sem želela na sebi preizkusiti, kako deluje, ponudila pa sem jo tudi hčerki ob težkih študijskih dneh, polnih stresa. Hči je napore zmogla brez prevelikega stresa, tudi sama se ob naporih nisem smilila sama sebi, ampak sem učinkovito in predvsem skoncentrirano in mirno opravila vse, kar je bilo potrebno. In najlepše: zvečer sem zaspala mirno, vrtajočih misli ni bilo. No zagotovo gre zasluga tudi umirjanju pred spanjem.
Ašvaganda – prepoteni konj ali indijski ženšen. Ašvaganda (latinsko Withania somnifera) velja v ayurvedi za eno najbolj cenjenih in uporabnih zelišč. Botanično spada v družino razhudnikov in je torej sorodnica goji jagod (te uživam redno, so odlične) in paradižnika, ki ga obožujem in ga poznamo vsi. Raste v obliki majhnega grma, cveti z neizrazitimi zelenimi cvetovi in ima oranžno-rdeče plodove, toda v zdravilne namene se uporablja njena posušena
in v prah zmleta koreninica. Prav od tu, od koreninice tore, izvira tudi ime prepoteni konj, saj naj bi sveža koreninica po vonju spominjala na prepotenega konja, po čemer je rastlina tudi dobila ime: ashwa namreč v sanskritu pomeni konj, gandha pa vonj. Uspešno jo gojijo le v sušnih delih Indije in ponekod v Nepalu, saj za svojo rast potrebuje toploto in ne preveč vlažno podnebje. Do nedavnega je bila kot zelišče uporabljana predvsem v ayurvedski medicini, v zadnjih letih pa so bili njeni pozitivni učinki, ja, znanstveniki so se preučevanja lotili resno, na nekatera bolezenska stanja tudi znanstveno potrjeni. Glavne aktivne učinkovine v ašvagandi so spojine, imenovane alkaloidi in steroidni laktoni. Poleg njih vsebuje koreninica še osemnajst različnih maščobnih kislin, beta-sisterol, polifenole in fitosterole. Edinstvena kombinacija hranil v ravno pravih razmerjih daje ašvagandi sposobnost, da celovito prenavlja telo in duha. Kar pa stara medicina skozi prakso tako ali tako ve že tisočletja.
Za boljši spomin in koncentracijo. V raziskavah na živalih so dokazali, da ašvaganda preko spodbujanja tvorbe acetilholina, ki je glavni živčni prenašalec, pravijo zapisi, krepi kognitivne (zaznavne, op.a.) sposobnosti mišljenja in tako izboljšuje spomin ter koncentracijo. Hkrati ne deluje poživljajoče, temveč pomirja, zato jo je dobro spiti pred spanjem: lahko se veže na tako imenovane GABA receptorje v živčnih celicah, kar povzroči umiritev živčevja. Druga raziskava je dokazala vpliv ašvagande na obnavljanje živčnih sinaps v možganih: določene snovi vzpodbujajo rast dendritov, delov živčnih celic, ki so odgovorni za sprejemanje signalov iz drugih delov živčevja. Toda utemeljeno in razumljivo zapisati vse izraze, poskuse in posledice raziskav je nemogoče – lahko rečem le, da ta koreninica preverjeno pripomore k boljši koncentraciji preko dneva in k večerni umirjenosti!
Ali pa tudi k večerni, torej posteljni poskočnosti, kajti koreninica velja tudi kot afrodiziak. Klinična raziskava, izvedena na več kot 100 moških, je pokazala, da se je enainsedemdesetim odstotkom sodelujočih izboljšala spolna vzdržljivost in moč po tem, ko so redno uživali ašvagando, kar potrjuje sloves afrodiziaka pa tudi njeno drugo ime, indijski ženšen: za krepitev libida se uporablja tudi pri ženskah. Uživanje menda tudi izboljša kakovost in količino sperme, pravijo znanstveniki, ki tudi menijo, da so njene lastnosti afrodiziaka najverjetneje posledice vpliva na ščitnico. Za ščitnico vemo, da je ena najpomembnejših žlez, ki preko tiroidnih hormonov vpliva na delovanje presnovnih procesov v celotnem telesu. Če ščitnica ne deluje pravilno, kar lahko pomeni izločanje prevelike ali premajhne količine tiroidnih hormonov, se pojavijo mnoge zdravstvene težave, med njimi pretirano povečanje ali zmanjšanje telesne teže, visok krvni tlak, živčnost, nemir, šibkost, zmedenost, depresija, pozabljivost, zabuhlost, padec libida, prebavne težave in motnje spanja. No, moji ščitnični hormoni, ki so bili že leta mejni, kot me je vsakič opozorila zdravnica, so po zadnjem pregledu b.p. Ne vem, ali gre zasluga za to koreninici, zdrobljeni v prah (okus ima približno takšen, kot moka, v stiku s tekočino rahlo greni!), ki jo z yacon sirupom in z vrelo vodo uživam pred spanjem po Savininem receptu, a pomembno je, da sem jaz prepričana, da je zame uživanje dobro!
Raziskave
Ugodne učinke na stanje tesnobnosti in depresije je dokazala raziskava iz leta 2000, v kateri je bilo ugotovljeno, da vsakodnevno uživanje ašvagande deluje podobno kot konvencionalno zdravilo lorazepam, a brez stranskih učinkov.
Morebitno toksičnost ašvagande je preverjala raziskava na podganah, v kateri so testne živali tri mesece vsakodnevno prejemale odmerek te indijske koreninice trikrat na dan: preverjali so zdravstveno stanje njihove krvi, prebavil, dihal, spolnih organov, jeter, ledvic, živčevja in drugih notranjih organov. V nobenem primeru ni prišlo do nenormalnega delovanja le-teh, zato se za ašvagando meni, da je varno zelišče in da je brez kakršnihkoli stranskih učinkov. Uživanje se zaradi nepotrjenih vplivov odsvetuje le nosečnicam in tistim, ki se zaradi težav s ščitnico zdravijo s kortikosteroidi, saj lahko ašvaganda nepredvideno reagira z zdravili in težave še poslabša.
Uporaba
Prah ašvagande za optimalen učinek uživajte vsakodnevno v priporočeni količini 3 gramov, kar je približno ena čajna žlička. Vmešajte ga v sveže stisnjene sadne ali zelenjavne sokove, smoothie-je, vodo ali rastlinske jogurte. Recept Savine A. Ritter: »Zvečer pred spanjem zmešam 1 zvrhano čajno žličko ašvagande, z eno žličko yacon sirupa (probiotično sladilo brez kalorij, ki med drugim poskrbi za lepo kožo), ter prelijem z 2 dcl vrele vode.«