Anoreksija - bolezen sodobnega časa

17. avgust 2011 62201

OPREDELITEV ANOREKSIJE

Poleg bulimije in kompulzivnega (= prisilnega) prenajedanja spada anoreksija med motnje hranjenja. To so duševne motnje, pri katerih hrana postane središče človekovih misli. Zanje so značilne globoke duševne in čustvene stiske ter ne-sprejemanje samega sebe. Vse tri oblike motenj se lahko pri isti osebi izmenjujejo ali prepletajo.
Anoreksija pomeni izgubo apetita, vendar pa ni povezana s tem. Anoreksija je bolezen pri kateri želi bolnik čezmerno znižati svojo telesno težo, zaradi napačne predstave o svojem telesu ( sebe vidijo predebele). Ti bolniki so obsedeni z videzom in lepoto svojega telesa.

Slika: kako sebe vidijo anoreksične osebe

ZGODOVINA ANOREKSIJE

Anoreksijo in ostali dve motnji hranjenja pogosto imenujemo bolezni nove dobe. Vendar pa prvi znani opis motenj, z značilnostmi anoreksije sega že v davno leto 1669. Opis pripada zdravniku in ministru Johnu Reynoldsu.
Drugi opis anoreksije sega v leto 1694 in sicer Richardu Mortnu v delu Monografija hiranja. Ta je natančno opisal anoreksično osebo, vendar pa bolezni ni poimenoval, saj jo takrat še niso imeli za motnjo hranjenja. Seveda pa iz preteklosti poznamo tudi opise asketov in svetnikov, ki so se odpovedali hrani in drugim življenjskim užitkom in se tako bolj posvetili duhovnemu življenju. Zavetnica Italije, Katarina Sienska, je zadnja leta življenja uživala samo hostije.
Angleški zdravnik William Gull je leta 1873 opisal vse značilnosti anoreksije, kot jo poznamo danes. Ker je njegova bolnica klub podhranjenosti odvračala hrano, je William zmotno mislil, da gre za pomanjkanje apetita, zato je motnjo poimenoval anoreksija, kar pomeni izgubo apetita.

KAKO PRIDE DO ANOREKSIJE?

Največkrat se bolezen začne z običajnim hujšanjem. Oseba se odloči za hujšanje iz različnih razlogov, kot so: Opazke ljudi, bližajoče se poletje, premajhna oblačila, itd…. Ko postane bolj suha judje to opazijo in jo pohvalijo ( nekateri ljudje jo opazijo šele zdaj). Tej osebi je to všeč, zato nadaljuje s hujšanjem. Poleg diet pa si omisli še kakšno drugo aktivnost, ki ji bo pripomogla h boljši postavi. Seveda ljudje, ki so ji bolj blizu opazijo, da sedaj nekaj že ni v redu in se zbojijo za njeno zdravje. Vendar pa ta oseba nadaljuje s hujšanjem in ga stopnjuje do te mere, da poje vse manj hrane, pa še to si razdeli na tisto »dovoljeno« (npr.: zelenjava, sadje, dietna hrana…) in prepovedano ( maščobe v kateri koli obliki, kruh in druga škrobna živila,…). Za nameček si še poveča telesno aktivnost, s katero se zaposli ali pa kaznuje, ker je pojedla preveč.
Bolnica se po nekaj časa s svojim stradanjem znajde na točki, ko sama ne more iti več nazaj v »normalno« hranjenje. Organizem se je namreč sčasoma prilagodil pomanjkanju energije in zato deluje upočasnjeno s shranjenimi rezervami.
Prizadete osebe imajo navadno velik interes v hrani, čeprav se glede na njeno naravnanost ne zdi tako. Zelo rada kuha za druge in jih pri tem sili, da pojedo do konca. Njena sla po hrani se kaže na še en način, ki običajno ostane prikrit. Z veseljem občuduje slastne jedi v slaščičarnah in drugih izložbah, prav tako si ogleduje recepte in slike, na katerih je hrana. Ker ji ukvarjanje s hrano postaja vse bolj pomembno omeji počitek, spanje in stike z drugimi ljudmi.
Odrekanje jo na eni strani napolnjuje z občutkom moči in trdnost, na drugi strani pa trpi zaradi osamljenosti in občutka, da se bo vsak čas zrušila.

SPREMEMBE, KI SE POJAVIJO PRI ANOREKSIJI

TELESNI ZNAKI ANOREKSIJE:

    Velika izguba telesne teže
    Suha, nezdrava (bledo-rumenkasta) koža
    Izpadanje las in tanjši lasje
    Ženska se močno pomanjšajo prsi
    Cepljenje nohtov
    Povečana dlakavost po obrazu in telesu
    Dehidracija
    Slabotnost
    Omedlevica
    Pogost karies
    Glavoboli
    Plitko dihanje
    V skrajnem primeru tudi smrt

SPREMEMBE ANOREKSIČNIH OSEB ZNOTRJ TELESA:

    Prilagoditev telesa na zmanjšan vnos hrane
    Notranji organi se povesijo
    Razjede želodčne sluznice
    Spremenjena je razteznost želodčne stene
    Čas praznjenja želodca je spremenjen
    Slabše delovanje ščitnice
    Zmanjšana količina kalija v serumu, kar pa privede do neritmičnega delovanja srca
    Zmanjšana je tvorba ženskih spolnih hormonov
    Izostajanje menstruacije (= amenoreja)
    Zaprtje ( Zaradi zmanjšanja črevesne vsebine)
    Slab krvni obtok in posledično mrazenje
    Neritmično delovanje srca
    Nizek krvni tlak
    Zmanjševanje spolnega poželenja
    Dehidracija
    Motnje spanja in nenehen nemir

PSIHIČNE IN VEDENJSKE SPREMEMBE

    Intenzivna telovadba
    Rituali ob hranjenju
    pretiravanje z dietami
    Uživanje odvajal in občasno bruhanje
    Nošenje širokih oblačil
    Velik strah pred povišanjem telesne teže, čeprav je le-ta že močno pod normalno vrednostjo
    Motnje v zaznavanju lastnega telesa
    Zanikanje življenjske ogroženosti in težav
    Ekstremno ukvarjanje s prehranjevanjem (štetje kalorij, obsesivno preučevanje kuharskih knjig)

Anoreksija je med motnjami hranjenja najbolj ekstremna, zato tudi najbolj ogroža življenje. Po nekaterih ocenah namreč umre skoraj 20% ljudi, ki se borijo za anoreksijo. Posledice so lahko težke in dolgoročne. Mednje sodijo osteoporoza, gangrena, depresije in neplodnost.

ZDRAVLJENJE ANOREKSIJE

Ker je anoreksija nevarna je treba nujno poiskati zdravniško pomoč, saj zgodnje zdravljenje pomaga zajeziti napredovanje bolezni. Seveda je nujno potrebno bolnišniško zdravljenje, vendar pa zdravniki brez sodelovanja osebe, ki se zdravi za anoreksijo, ne morejo storiti veliko. Zato je uspešnost zdravljenja poleg stopnje na kateri je bila anoreksija diagnosticirana odvisna še od pripravljenosti bolnika za sodelovanje, saj pri bolniku, ki se mu zdi njegovo ravnanje normalno, ni lahko doseči, da začne jesti in s tem pridobivati na teži. Najhujša ovira pri zdravljenju te bolezni je, da ga anoreksične osebe ne želijo.
V program zdravljenja anoreksije mora biti vedno vključeno prehransko usmerjanje in izobraževanje o prehrani, reden zdravniški nadzor, ter psihoterapija. Za cilj zdravljenja mora biti postavljena telesna teža, ki jo mora bolnik doseči. Oseb, ki se zdravijo za anoreksijo ne sprašujemo o jedi, postavi, telesni teži ali uspehu v šoli, razen če osebe to same želijo. Pokazati jim namreč moramo, da cenimo njihove notranje vrednote.
Če želijo osebe z anoreksijo premagati to bolezen, mora priti do globokih sprememb v njih samih. Sprijazniti se morajo, da ne morejo biti več takšni, sprijazniti se morajo z bližajočo se odraslostjo in s tem povezano odgovornostjo. Najboljši način za ozdravljenje je zagotovo seznanjanje z drugimi anoreksiki in izmenjava izkušenj z njimi.
Prognoza pri anoreksiji je dobra. Približno 70% vseh tistih, ki pravočasno dobijo pomoč, si zdravstveno , socialno in duševno popolnoma opomore. Pomembno pa je vedeti, da lahko nagnjenost ostane, čeprav anoreksija ni več aktivna, zato je potrebno dolgotrajno spremljanje.
Žal pa še vedno za to boleznijo umre okoli 10%, po nekaterih podatkih tudi 20% vseh bolnikov.

Prejšnji članek Pomoč pri odpravljanju diabetičnih težav s kamilico

Naslednji članek Debelost je lahko zapisana tudi v genih - 1. del

Priporočeni izdelki: