UV žarki igrajo pomembno, čeprav kompleksno vlogo pri nastanku melanoma. Sončni žarki vplivajo tako na nastanek raka kože kot tudi na razvoj tumorja. 

 

Aktinična keratoza 

 

Aktinična keratoza (AK) je predrakava lezija na koži. Čeprav so aktinične keratoze benigne, predstavljajo prvo stopnjo pri razvoju raka kože, kot je karcinom skvamoznih celic. Glede na ugotovitve določenih študij, se 10 % aktiničnih keratoz razvije v karcinom skvamoznih celic. 

 

V Evropi je prizadetih 15 % moških in 6 % žensk.

Pogostost nastanka karcinoma skvamoznih celic na splošno narašča po vsem svetu, še posebej med posamezniki svetle polti starejših od 60 let in v državah z veliko intenzivnega sonca. 

 

Aktinične keratoze se redko pojavtiajo v obliki ene same lezije, temveč se razširijo v obsežnejše prizadete predele. AK povzroča atipična proliferacija keratinocitov v povrhnjici, ki se klinično kaže kot majhni rdeči ali rjavi, z luskami prekriti madeži na kože, ki postanejo otrdeli in grobi na dotik. Številne vidne in nevidne lezije se pogosto združijo na tistih predelih kože, ki so najbolj izpostavljeni sončnim žarkom. Te predrakave spremembe še posebej prizadenejo posameznike s kožo tipa I-III. 

 

Da preprečimo nastanek karcinoma je potrebno aktinične keratoze zdraviti in redno spremljati. Na voljo je več učinkovitih oblik zdravljenja, kot so krioterapija in različna topikalna zdravljenja. Zdravljenje je potrebno dopolniti s skrbno zaščito pred sončnimi žarki. 

 

 

Najnovejši podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da pojavnost raka kože nenehno narašča. Najpogostejši so karcinomi. Melanomi, ki so močno genetsko pogojeni, so manj pogosti (- 10%), vendar zaradi visokega metastatskega potenciala bolj nevarni. 

 

• Karcinom skvamoznih celic je drugi najpogostejši rak kože na svetu. V povprečju se na letni ravni razvije pri 1 od 1800 oseb. 40 % do 60 % karcinomov skvamoznih celic je posledica nezdravljenih aktiničnih keratoz. Približno 2 % do 10 % karcinomov skvamoznih celic se razširi tudi na notranje organe in postane smrtno nevarnih.

 

• Bazalnocelični karcinom je najpogostejša oblika raka kože. Prizadene približno 1 od 1500 oseb. Lahko je neprijetnega videza, vendar se ne razširi na druge organe in je redko smrtno nevaren. 

 

• Melanom je najboli nevarna oblika raka kože. Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostio soncu in pojavom raka, je incidenca malignega melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu. 

Foto-staranje 

 

Dolgotrajna izpostavljenost soncu povzroča tudi foto-staranje, za kateregaje značilen nastanek gub in temnih madežev na soncu izpostavljenih predelih telesa: obrazu, rokah, dlaneh, temenu/vrhu glave itn.

Novo - Avene SunsiMed

 

Medicinski pripomoček razreda I Avene SunsiMed je namenjen koži, ki je preobčutljiva na sonce. Ščiti pred nastankom raka kože (razen melanoma) in aktinične keratoze. 

 

Predstavlja popolno rešitev za kožo, ki je preobčutljiva na sonce. Zahvaljujoč ekskluzivnemu kompleksu foto-zaščitnih sestavin iz raziskovalnega dela podjetja Pierre Fabre, Avene SunsiMed ob vsakodnevni uporabi ščiti kožo pred škodljivimi posledicami izpostavljenosti sončnim žarkom.