Žal ima povišan holesterol vse več mlajših oseb. Je pa res, da se posledice pri moških pogosteje začnejo kazati po 50. letu, pri ženskah pa po 60. letu starosti. Zato nikakor niso odveč redni pregledi že po 35. letu pri moških in po 45. letu pri ženskah.
Stopnja holesterola, ki presega mejo 5 milimolov na liter krvi, je že rizična in pomeni močno povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Za povišan holesterol se šteje že, če je skupni holesterol nad 4, slab oziroma LDL-holesterol pa več kot 1,8 milimola na liter krvi.
Nad holesterol po naravni poti z Biostatine MED
Kadar raven holesterola še ni pretirano povišana, Jo znižujemo po naravni poti in se izognemo [emanju sintetičnih statlnov, ki imajo kup neprijetnih stranskih učinkov. Redno gibanje, pravilna prehrana (predvsem manj maščob In soli, pač pa več rib, zelenjave in sadja) in prenehanje kajenja naj bodo prvi ukrepi, ki jih lahko pospremite z uživanjem naravnih pripomočkov, namenjenih nižanju previsokega holesterola. Čeprav obstaja več naravnih sestavin, ki delujejo na ta način, je učinek najboljši, kadar so združene skupaj. Kot zelo učinkovita se je izkazala kombinacija hitozana, artičoke, fermentiranega rdečega riža, bioflavonoldov in vitamina C. Žal pa moramo poudariti, da razni čaji in margarine iz naravnih učinkovin ne bodo pomagali pri zmanjšanju vrednosti holesterola.
Maščobe so glavni razlog povišanega holesterola - DELNO PRAVILNO
Maščobe so res pomemben dejavnik povišanega holesterola, ne pa tudi edini. Med vzroki so lahko tudi različne kronične bolezni, kot so bolezni ščitnice, ledvic, jeter in tudi sladkorna bolezen. Razlogi so lahko tudi dedne narave. K temu pa je vredno dodati še pomanjkanje giba, nja. Sodobna družba namreč velja za sedečo družbo s preobiljem hrane. A čeprav drži, da so za povišano raven holesterola lahko krive maščobe, vseh maščob nikakor ne smemo metati v isti koš. Problematičen je predvsem prevelik vnos nasičenih maščob v telo, medtem ko so za normalno delovanje našega telesa nenasičene maščobe nujno potrebne. Priporočeno je, da 30 % dnevnega energijskega vnosa izhaja iz maščob, od tega naj bo čim manjši delež nasičenih. Nutricionistka Tanja Bača tistim, ki imajo povečano vrednost holesterola, odsvetuje predvsem uživanje mastnega mesa, kot so rebra in drugo meso z vidno maščobo, klobase in druge procesirane mesnine. Na spisku odsvetovanih so prav tako polnomastni mlečni izdelki, mastni siri in namazi ter vnaprej pripravljena zamrznjena živila: ocvrti in pečeni krompir, panirano meso in panirane ribe. Prav nič pa ni narobe, celo dobrodošlo je, da uživate sveže kupljene (ali ulovljene) ribe. »Ribe so bogat vir maščobnih kislin omega-3, ki spadajo med nenasičene maščobne kisline, zanje pa velja, da ugodno vplivajo na uravnavanje holesterola. Torej je redno uživanje predvsem mastnih morskih rib toplo priporočljivo,« pojasnjuje strokovnjakinja, ki s tem še dodatno potrdi, da vse maščobe vendarle niso vzrok za povišan holesterol. Kot tudi ni vedno nujno, da imamo težave s holesterolom zaradi prehrane. Krivec za povišano raven holesterola je namreč lahko tudi stres.
Za previsok holesterol je kriv sodoben način življenja - ZMOTA
Sodoben način življenja nam prinaša tako dobre stvari kot tudi marsikatero skušnjavo. Vsak posameznik je odgovoren za to, da se izogiba slabim navadam in hkrati v čim večjem obsegu izkorišča pozitivne plati sodobnega načina življenja. Danes je veliko možnosti za različne oblike rekreacije, ki niso nujno povezane z visokimi stroški. Neomejena količina znanja in informacij o zdravem načinu življenja nam je zdaj na voljo kar na internetu. še vedno se v glavnem sami odločamo, kako se bomo prehranjevali. Ne nazadnje je razvoj medicine zaslužen tudi za to, da živimo dlje. Seveda pa ne smemo postati sužnji nezdrave prehrane in škodljivih življenjskih navad, kot so predvsem cigarete in alkohol. Sodoben način življenja nam torej ponuja predvsem obilo možnosti, tako dobrih kot slabih. Katere izmed njih bomo izbrali, je zgolj in samo naša odločitev.
Gibanje pomaga pri ohranjanju nižje ravni holesterola - RESNICA
Redna telesna dejavnost je vsekakor na prvem mestu pri ohranjanju nizke ravni holesterola. Pri tem ne bi smelo biti prav nobenega izgovora. Številni posamezniki s preveliko vrednostjo holesterola bi lahko že z rednim gibanjem in pravilno, zdravo prehrano svoje težave uredili sami. Za redno telesno dejavnost se šteje že pol ure gibanja na dan. Svoj dan lahko preprosto priredimo tako, da vanj vključimo več gibanja. V trgovino ali službo se lahko namesto z avtom odpravimo s kolesom ali peš, namesto z dvigalom se v višja nadstropja povzpnemo po stopnicah, hkrati pa se izogibajmo tudi posedanju pred televizijo ali pa televizijo glejmo med kolesarjenjem na sobnem kolesu.
Pravilna prehrana lahko pomaga uravnavati holesterol - RESNICA
Čeprav največji del holesterola proizvedejo naša jetra in le manjši del zaužijemo sami s hrano, je pomemben ukrep za uravnavanje holesterola zdrav življenjski slog, s pravilno prehrano na čelu. Hrano v svoje telo vnašamo vsak dan, zato je popolnoma logično, da je lahko glede na našo izbiro tako strup kot zdravilo. In to, da si lahko s pravo prehrano celo pomagamo uravnavati holesterol, vsekakor drži. Poleg rib, ki smo jih že omenjali, Tanja Bača priporoča, da ljudje s povišanim holesterolom uživajo več sadja in predvsem zelenjave, stročnic, neoluščenih žit ter v zmernih količinah tudi oreščke in semena, saj so prehranske vlaknine, predvsem topne, eno najboljših regulatorjev za ravnovesje holesterola. »Prav tako koristno je lahko zmanjšano uživanje mesa in izogibanje drugim virom živalskih maščob. Sicer pa pred aterosklerozo zaradi močnega antioksidativnega delovanja ščiti tudi vitamin E. Najdemo ga v nerafiniranih rastlinskih oljih (z rafiniranjem se vitamini večinoma uničijo!), ki so vir tudi večkrat nenasičenih maščobnih kislin omega-6, ki prav tako nižajo škodljivi holesterol.«
Priporočena živila, ki jih vključimo v redno prehrano
• ZELENJAVA IN NEKAJ SADJA: listnata zelenjava, zelje, brokoli, cvetača, bučke, jajčevci, korenje, jabolka, češnje, agrumi
• NEOLUŠČENA ŽITA: oves, ječmen, ajda, proso, kvinoja
• STROČNICE: grah, fižol, leča, bob, čičerika
• MASTNE MORSKE RIBE: skuše, sardine, losos, tuna
Priporočena živila, ki Jih uživamo v zmernih količinah
• HLADNO STISKANA RASTLINSKA OLJA: olivno olje, olje pšeničnih kalčkov, bučno olje
• SEMENA IN OREŠČKI: bučna in lanena semena, pinjole, arašidi
• PUSTO MESO: perutnina brez kože, kunčje meso, manj mastno rdeče meso