Imunski sistem dela ves čas

4. julij 2011 18145

Naša telesa so osupljivo popolni mehanizmi. V napornem vsakdanjiku, ko divjamo v vrtec, šolo, službo in spet nazaj domov, se tega sploh ne zavedamo. Obrambni sistem je nenehno v boju s povzročitelji bolezni, saj bakterije, virusi, glive in tujki neprestano vdirajo v naše telo prek sluznic prebavnega trakta, dihal, oči, izločal in spolovil.

NIKOLI NE ZMANJKA DELA

Včasih pa se zgodi, da se kak patogen (povzročitelj bolezni) izmuzne mimo prvih obrambnih linij, in zaradi tega zbolimo. Tudi kadar se denimo zbodemo s trnom, lahko opazujemo delo obrambnega sistema: če delček tujka ostane v koži, se okolica vname in zagnoji. Mali vsiljivec se tako izloči iz telesa. S hrano in pijačo vnašamo vase patogene mikroorganizme in strupe. Večina jih podleže telesni obrambi v ustih ali jih razje želodčna kislina. Če pa pride do okužbe ali zastrupitve, se telo odzove z bruhanjem in drisko. Na koži živi veliko nam prijaznih bakterij, ki preprečujejo rast neželenim. Poleg tega žleze v koži izločajo snovi, ki ji dajejo ustrezen pH ter tako zagotavljajo neugodne razmere za življenje neželenih mikroorganizmov. Kadar nas piči komar, postane mesto pika oteklo in srbeče. Tudi to je delo imunskega sistema. V telesu vsak dan nastajajo rakave celice. Po zaslugi obrambnih celic, ki jih prepoznajo in uničijo, se ne utegnejo razmnožiti in spremeniti v tumor.

KO IMUNSKI SISTEM NE DELUJE …

Včasih se zgodi, da imunski sistem ne deluje tako, kot bi si želeli. Pretirana reakcija na sicer popolnoma vsakdanjo snov se imenuje alergija. Včasih pa celice imunskega sistema napadejo celice lastnega telesa – takrat govorimo o avtoimunskih boleznih. Obstajajo pa tudi bolezni imunske pomanjkljivosti, kjer pride do pomanjkanja ali nepravilnosti v delovanju ene ali več sestavin obrambnega sistema (npr. aids). Takšni ljudje so veliko bolj dovzetni za okužbe, ki jih zdrav človek z lahkoto premaga.

ZA VSAK MIKROB LIMFOCIT ZRASTE

Za našo odpornost skrbijo organi, tkiva, celice in beljakovine, ki so med seboj tesno povezani. Nosilci obrambne moči so limfociti T in B, ki se bojujejo proti bakterijam, virusom in rakavim celicam. Pomembni so tudi makrofagi, ki jih lahko imenujemo tudi velike celice požiralke, saj lahko povzročitelja bolezni kar »požrejo«. Ko zbolimo, število teh celic naraste, zato se povečajo tudi bezgavke (npr. vratne, ko imamo vneto grlo).

Slika: Echinacea purpurea -
pogosto uporabljan imunostimulans

Nekatere izmed omenjenih celic imajo celo takšno izjemno sposobnost, da si zapomnijo antigene (telesu tuje snovi – bakterije, viruse, glive ali njihove delce), in ko se z njimi spet srečamo, takoj začnejo izdelovati protitelesa, zato ne zbolimo. Celice se med seboj »pogovarjajo « prek citokinov. Skupino citokinov imenujemo interferoni. Celice se z njihovo pomočjo zaščitijo pred vdorom virusov, limfocite in makrofage pa spodbudijo k sodelovanju.

KO NAM ZMANJKA GORIVA

Spomladi in poleti imamo na voljo obilico svežega sadja in zelenjave, morda celo z lastnega vrta. Z uživanjem velikih količin teh hrustljavih pisanih prigrizkov nevede zelo olajšamo delo imunskemu sistemu. Tako namreč zaužijemo veliko vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov. Jeseni in pozimi pa je naša prehrana čedalje bolj revna, prekuhana, s premalo vlakninami. Tudi gibamo se manj in popijemo manj vode. Med prebavljanjem in presnavljanjem zato nastane več škodljivih presnovkov, peristaltika se upočasni in zmanjša se izločanje odpadnih snovi prek ledvic. Naši »smetarji« morajo zato usmerjati energijo v odstranjevanje »kemičnih odpadkov«. Ker je število celic obrambnega sistema omejeno, se tako ne morejo učinkovito postaviti po robu virusom in bakterijam in na koncu pristanemo v postelji z vročino in kašljem. Na odpornost vpliva tudi stres. Številni ljudje ostajajo v pisarnah do poznih popoldanskih in večernih ur. Pogosto nam zmanjka časa za dostojen obrok med delom, pa še doma nas počakajo vsa opravi a. Telo se prilagaja stresu in za njegovo ublažitev porabi veliko energije, ki je nato ne more vložiti v zaščito pred boleznimi. Skoraj vsaka mama pozna zgodbo od vrtca do bolniške. Majhni otroci še nimajo popolnoma izgrajenega imunskega sistema, nimajo tolikšne raznovrstnosti spominskih celic, da bi ob srečanju z antigenom lahko takoj začele proizvajati protitelesa, nekateri pa celo ne marajo jesti sadja in zelenjave. Med druženjem v skupini zlahka pride do »izmenjave« bacilov, ki lahko privede do obiska pri zdravniku, antibiotika (že spet!) in morebitnih komplikacij bolezni.

MALA ZELENA ALGA

Pomembno je, da že jeseni razmišljamo o zimi. Poznate pravljico o čričku, ki je vse poletje samo godel in pel, ko je pritisnil mraz, pa je imel prazno shrambo? Tako kot si kupimo drva in kurilno olje, bi morali poskrbeti tudi za zaloge vitaminov in mineralov ter še pred pojavom prehladnih obolenj okrepiti imunski sistem. V veliko pomoč nam je lahko mikroskopsko majhna zelena alga. Znano je namreč, da vsebuje vse potre ne vitamine, minerale, aminokisline in maščobne kisline, ki so pomembni za pravilno delovanje naših celic. Ker so naravni, jih zlahka absorbiramo in uporabimo. Telo zato ne trati energije za reševanje težav, ki nastajajo ob njihovem pomanjkanju, in se lahko usmeri v aktivno obrambo pred mikrobi. Številne raziskave so tudi potrdile, da Chlorellin rastni faktor (CGF) spodbuja nastajanje ter aktivnost makrofagov in limfocitov, polisaharid iz celične stene mikroalge pa spodbuja izločanje interferona. Tako se število celic imunskega odgovora poveča, prek interferona pa se celice zaščitijo pred vdorom virusov. Mikroskopska zelena alga vsebuje več klorofila kot katerakoli druga rastlina na svetu. Klorofil je pomemben pri čiščenju telesu neprijaznih snovi in pomaga aktivirati encime, obenem pa tudi krepi imunski sistem. Betakaroten je predhodnik vitamina A. V mali zeleni algi ga najdemo v velikih količinah. Pomemben je kot antioksidant, hkrati pa spodbuja celice imunskega sistema, da napadajo tujke in maligne celice. eliko vlaknin pomaga pri rednem praznjenju črevesa. Tako se prebavni produkti kar najkrajši čas zadržujejo v telesu. Strupeni presnovki se nimajo možnosti ponovno absorbirati, zato imunski sistem z njimi ni obremenjen.

MOJCEJ MARUCELJ, dr. vet. med.

Prejšnji članek Glavobol - kako ga rešiti...

Naslednji članek Fit na počitnice

Priporočeni izdelki: