Naraščajoči delež starejšega prebivalstva v vseh predelih sveta vodi v nepredstavljivo visoke ocene prihodnjega deleža dementnih oseb v družbi v bližnji prihodnosti. Po sedanjih ocenah je na svetu nekaj več kot 47 milijonov ljudi z demenco, ta številka naj bi se potrojila do leta 2050.   

 

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki obolelemu posamezniku   postopno odvzame kognitivne sposobnosti, osebno dostojanstvo, samostojnost in dejavnosti v družbi ter doma. Bolnik z demenco v nekaj letih postane povsem odvisen od tuje pomoči. V zadnjih 14. letih, kljub intenzivni raziskovalni dejavnosti in preiskušanju številnih kandidatnih učinkovin za nova zdravila proti demenci, ti napori doslej žal niso bili uspešni. Zaenkrat so na voljo le t. i. simptomatska zdravila za zdravlienie demence, ki so najbolj učinkovita v zgodnjih fazah bolezni in pomagajo odložiti obdobje, ko bolnik potrebuje izdatno tujo pomoč pri dnevnih aktivnostih. Zdravila, ki bi nevrodenegerativni proces demence ali ustavilo ali ga pomembno upočasnilo ali spremenilo, pa žal še ni na voljo. Prav zato je še toliko bolj pomembno poznati, kateri so spremenljivi dejavniki tveganja za kognitivni upad/demenco in kako se jim izogibati oziroma se z njimi spopasti. 
 

Svetovno združenje za demenco na osnovi pregleda obstoječih raziskav v svojem poročilu zaključuje, da obstajajo zadostni dokazi, ki podpirajo povezavo med več spremenljivimi dejavniki tveganja in zmanjšanim tveganjem za kognitivni upad in demenco. Rezultati velikih populacijskih študij govorijo v prid ugodnega vpliva redne telesne dejavnosti in dobrega nadzora nad t. i. srčno-žilnimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen. debelost kajenje in arterijska hipertenzija) na zmanjšano tveganje za kognitivni upad/demenco.  V poročilu združenja so navedeni tudi dokazi, iz katerih je moč sklepati, da lahko zdrava prehrana in vseživljenjsko učenje oziroma kognitivni trening zmanjšajo tveganje za kognitivni upad. Dodatno v zadnjih nekaj letih priznane mednarodne medicinske strokovne revije poročajo o postopnem zniževanju deleža novih primerov demence v populaciji. Avtorji teh študij skoraj soglasno predlagajo, da so spremembe posledica naraščajoče ravni formalnega izobraževanja in boljšega nadzora nad srčno-žilnimi dejavniki tveganja v razviti družbi. Kljub temu dramatičnega preobrata zaenkrat še ni moč pričakovati, saj v splošnem število prebivalstva ves čas narašča.  

 

 

Dodatno pa v državah z nizkim in srednje visokim družbenim dohodkom, ki nimajo enakega dostopa do formalnega izobraževanja in kakovostnega zdravstvenega varstva ter organiziranega nadzora nad srčno-žilnimi dejavniki tveganja, tveganje za kogntivni upad/demenco še naprej narašča.

 

Posameznikom s sladkorno boleznijo se pripisuje nižje kognitivne zrnogljivosti in povečano tveganje za demenco. Nadalje je nedavna meta-analiza pokazala, da imajo posamezniki z blago kognitivno motnjo (BKM) in sladkorno boleznijo večjo verjetnost za napredovanje do demence kot posamezniki z BKM brez sladkorne bolezni.   

 

 

V sistematičnih pregledih prospektivnih študij so ugotovili mešane rezultate za odnos med zvišanim nivojem holesterola v srednjem življenjskem obdobju in tveganjem za kognitivni upad.

 

Samopomoč je možna s prehranskim dodatkom Modritin. Redna miselna aktivnost ima ugoden vpliv na spominske funkcije; natančen tip miselnih nalog, ki naj bi imel najugodnejši vpliv na kognitvne funkcije in tveganje, ni opredeljen. 

 

Redna telesna aktivnost, v nekaterih primerih celo blaga telesna dejavnost, kot je hoja, je povezana z zmanjšano nevarnostjo kognitivnega poslabšanja in izboljšano kognitivno funkcijo. Študije naj boli dosledno kažejo, da mora biti vadba redna. 

 

Samopomoč je možna s prehranskim dodatkom Modritin.

 

Dieta 

 

Podatki o učinkih različnih vidikov prehrane (vključno z različnimi hranilnimi snovmi in vitamini, živili ali skupinami živil) za zmanjšanje tveganja so omejeni in marsikdaj nasprotujoči. Večje število študij izpostavlja pozitivni vpliv sredozemskega tipa prehrane (relativno malo rdečega mesa s poudarkom na celih zrnih, sadju in zelenjavi, ribah, oreških (ali oreščkih) in oljčnem olju. Samopomoč pa je vedno možna tudi s prehranskim dodatkom Modritin.