Rdečina kože s srbežem ne pomeni vedno alergije!

Srbež ali pruritus je najpogostejši simptom dermatoloških obolenj. Kljub splošnemu prepričanju so pordela, srbeča kožna žarišča pogosteje posledica raznovrstnih nealergijskih kot alergijskih kožnih bolezni. Histamin je najpomembnejši mediator srbeža   nekaterih alergijskih kožnih bolezni, kot je koprivnica, vendar pri alergijskih in nealergijskih kožnih boleznih sodelujejo številni in raznoliki posredniki srbeža.

Kaj je alergija?  

Alergija je pridobljena, pretirana reakcija telesa zaradi specifičnega odziva imunskega sistema na sicer nenevarno snov alergen. Potrebna je predhodna senzibilizacija, da imunski sistem snov prepozna kot alergen in razvije specifična protitelesa ali limfocite T. Šele ponovna izpostavljenosti alergenu vodi v alergijsko reakcijo. Ob prvi izpostavljenosti alergenu torej ne more priti do prave, imunološko posredovane alergijske reakcije, lahko pa se pojavi alergiji podobna reakcija ali psevdoalergija. Vzrok kožnim alergijskim boleznim je torej lahko stik z različnimi alergeni na različne načine, npr. stik kože   z zunanjimi, kontaktnimi alergeni, zaužitje zdravil, piki insektov, inhalatorni (vdihani) alergeni, pri odraslih najpogosteje pršica hišnega prahu in različni pelodi, redkeje zaužita hrana.  

Kožne alergijske reakcije  

Med kožne alergijske reakcije v grobem uvrščamo alergijski kontaktni dermatitis   ali vulgarni ekcem, alergijsko urtikarijo   ali koprivnico, atopijski dermatitis in medikamentozne eksanteme ob alergiji na zdravila. Koprivnica se zaradi alergijskega vzroka najpogosteje pojavi v akutni obliki, kronična koprivnica pa ni alergijska, ampak imunsko pogojena vnetna bolezen. Tudi atopijski dermatitis pogosto ni alergijsko obolenje, čeprav so motene pregradne funkcije kože, kar je vzrok obolenja, pogosto pridružene alergije. Pri majhnih otrocih in dojenčkih gre za alergije za hrano, pri odraslih pa za inhalatorne alergene.  

Poznamo številne srbeče vnetne kožne bolezni s pordelimi žarišči, ki niso posledica opisanega imunološko posredovanega odziva na specifičen alergen, torej so nealergijske.

Vnetne nealergijske bolezni od A do T

(naštete bolezni si ne sledijo po pogostnosti)  

Asteatotični dermatitis je vnetje zaradi zelo suhe kože, najpogosteje na distalnih delih okončin, vendar tudi po trupu. Pogosteje se pojavi v zimskem času zaradi centralnega ogrevanja in mraza, zato ga imenujemo tudi zimski ali hiemalni ekcem. Povzroča ga tudi pogosta uporabe mil in detergentov, ki kožo izsušijo. Opazimo ga kot rdečino z drobnim luščenjem, včasih pa se na koži pojavijo drobne razpoke, kot na porcelanu (eczema Craquele).  

Dishidroza je pojavljanje vezikul ali drobnih vodenih mehurčkov po rokah, ki so lahko posledica nagnjenosti k alergiji, vendar so pogosto nealergijskega oz. neznanega vzroka. Pogosteje se pojavljajo pri kadilcih.  

Garje so okužba kože s pršico Sarcoptes scabiei, ki se prenaša s tesnimi telesnimi stiki, redkeje posredno preko oblačil ali posteljnine. Srbenje se okrepi na toplem, ob ležanju v postelji. Pojavljajo se drobne, rdečkasto-rjave bunčice ob nekoliko dvignjenih rovčkih, zlasti v predelu pregibov in spolovila pri moških.  

Glivična okužba kože

Kandidoza je glivična okužba, kijo povzročajo kvasovke iz rodu Candida, pri ljudeh več kot 30 vrst, najpogosteje Candida albicans. Taje lahko del normalne flore ust, žrela, prebavne cevi in nožnice pri zdravih ljudeh, zato njena osamitev ne pomeni vedno okužbe. Kadar pa se poruši normalna flora, poškoduje zaščitna pregrada kože ali sluznic ali okvari celična imunost, povzroča oportunistične okužbe. Kandidoza se navadno pojavlja ob pomanjkljivi odpornosti, po zdravljenju s širokospektralnimi antibiotiki, pri sladkornih bolnikih, v nosečnosti, pri dojenčkih in starejših, kot povrhnja okužbe kože in/ali sluznic. Pri imunsko oslabljenih pa lahko   vodi v sistemske okužbe. Pogosto je vnetje v kožnih gubah - kandidamicetični intertrigo, kjer je koža vlažna in topla.  

Dematofitije so glivične okužbe kože z dermatofiti. Najpogostejša pri otrocih je mikrosporija, kijo povzroča Microsporum canis. Bolezen navadno prenašajo mačke, okužba se nato prenaša med posamezniki. Na koži so vidna okrogla, obročasta rožnata žarišča s poudarjenim, drobno luščečim se robom.  

Herpetiformni dermatitis je srbeča kožna bolezen ob celiakiji, ki se pojavi zaradi intolerance na gluten v prehrani. Nad komolci, koleni, na zadnjici in zgornjem delu trupa nastanejo drobni, močno srbeči mehurčki. Bolniki s celiakijo imajo redko herpetiformni dermatitis, bolniki s herpetiformnim dermatitisom pa imajo vedno celiakijo. Kljub vedno bolj razširjenemu prepričanju o škodljivosti glutena je bolezen redka.  

Hipostazični dermatitis se pojavi pri bolnikih s kronično vensko boleznijo ob dolgotrajnem otekanju goleni. Pojavi se rdečina, srbež, rosenje, kasneje pa luščenje in zadebeljena, sklerotična koža, kar je predstopnja kronične venske razjede.

Iritativni kontaktni dermatitis je nealergijski odziv kože na dražeče zunanje snovi ali dejavnike, kot so detergenti, topila, kisline ali baze, ki okvarijo zaščitno vlogo kože. Akutni se kaže kot rdečina, vezikule ali mehurji na mestu stika, kronični zaradi ponavijajočega se stika pa kot pordela, zadebeljena koža z razpokami. Najpogosteje se pojavi na rokah.  

Različica iritativnega kontaktnega dermatitisa je fototoksični dermatitis, kjer po stiku kože s fotosenzibilizatorjem, pogosto v rastlinskem soku (trave, zelene, peteršilja, fige) in izpostavljenosti sončni svetlobi nastane trakasta rdečina in oteklina z mehurji na mestu stika.  

Kronični lichen simpleks je posledica ponavljajočega se drgnjenja in praskanja. Pojavi se zlasti v zatilju ali v distalnem delu okončin kot ovalna, zadebeljena kronična vnetna žarišča.  

Kronični prurigo se pogosteje pojavlja pri posameznikih, ki so nagnjeni k alergijam, in pri sladkornih, ledvičnih bolnikih ali drugih notranjih obolenjih. Pojavi se v obliki srbečih, razpraskanih bunčic, ki se zaradi ponavljajočega se praskanja pogosto zadebelijo. Razporejene so zlasti na iztezni strani okončin in zadnjici.  

Lichen planus je kronično kožno obolenje s pojavljanjem ploščatih pordelih bunčic s površinskimi belimi progami. Pojavi se zlasti v predelu notranje strani zapestij, stegen in spodnjega dela hrbta.  

Luskavica je kronična, imunsko pogojena vnetna kožna bolezen. Opazna je kot pojavljanje pordelih, zadebeljenih plakov s srebrnkastimi luskami, zlasti nad komolci, koleni, križem in v lasišču, lahko pa povsod po koži, ki pogosto srbijo.  

Numularni ekcematoidni dermatitis je ekcem v obliki kovanca, posejan z bunčicami, mehurčki, luskami in krasticami, ki se pogosto sekundarno okuži.  

Pityriasis rosea je nenevarno, lahko blago srbeče kožno obolenje, ki je posledica virusne okužbe s tipom herpesvirusa 6 in 7 . Prepoznamo ga po pojavu ovalnih, bledorožnatih madežev z drobnim luščenjem ob robovih. Prvo žarišče je navadno največje.  

Prurigo simpleks infantum (strophulus infantum) se pojavlja zlasti poleti in jeseni pri otrocih, kot posledica pikov insektov, v obliki koprivkam podobnih bunčic z mehurčki, zagoni pa se pojavljajo daljše obdobje.  

Seboreični dermatitis povzroča pordela, luščeča žarišča obraza, zlasti v predelu obrvi, ob nosu, v predelu brade in brk pri moških, ob robu lasišča, za in v uhljih ter na lasišču, torej tam, kjer Je večja aktivnost žlez lojnic.  

Trombidiaza se pojavlja pozno poleti in jeseni pri posameznikih, ki so pogosto na prostem, zaradi ugrizov pršic iz rodu Trombiculidae, ki živijo na travah, rožah, grmih, trtah. Pojavijo se številne, živo rožnate srbeče bunčice, zlasti na mestu pritiska oblačil. Na koži se pojavijo drobne razpoke, kot na porcelanu (eczema Craquele).

Priporočeni izdelki:

Daylong actinica losjon za visoko zaščito pred UV z ZF50+, 80 g

Medicinski pripomoček za preventivo nekaterih vrst nemelanomskega kožnega raka.

Reconval K1 krema, 50 mL

Za nego poškodovane in razpokane kože.