Sibirska črna čaga

18. november 2018 9394

Od leta 1950 je vlada bivše Sovjetske Zveze v povezavi s približno 1200 pomembnimi znanstveniki vodila preko 3.000 poskusov/raziskav, v katere je bilo vključenih več kot 500.000 ljudi, da je preučevala učinke črne drevesne gobe čaga, imenovane tudi brezina goba, ker parazitira predvsem breze (Betula pendula) v severnih predelih.

Čaga je namreč sterilna oblika glive lnonotus obliquus, ki napada le debla živih zrelih dreves. Parazitira na tistih mestih dreves, kjer je les poškodovan, na primer v raznih razpokah in tam, kjer so drevesa polomljena. Ker povzroča ta drevesna goba, od takrat ko začne s parazitiranjem, smrt dreves v petih do sedmih letih, jo v Rusiji imenujejo tudi brezin rak. Občasno napada jelše ter redkeje nekatere druge vrste dreves v tistih mešanih gozdovih, kjer rastejo tudi breze. Vendar čaga nabrana na jelšah in ostalih drevesnih vrstah ne kaže pravega farmakološkega učinka, kot ga pripisujejo tisti, nabrani na brezah, ki rastejo v ekstremno mrzlih predelih. Čaga ima ustrezen farmakološki učinek le, če je štiri do pet mesecev rasla pri temperaturah nižjih od - 40°C, kar pa je značilno tudi za Sibirijo. Nabira se šele takrat, ko se breze posušijo in odmrejo, saj je takrat ta goba izčrpala vse za zdravje človeka pomembne učinkovine.

Rezultati študij, ki so jih opravljali v Rusiji od leta 1950 dalje, so bili državna skrivnost celih 40 let. Vodstvo države, atleti, astronavti in ostala ruska elita je dnevno jemala čago za izboljšanje fizične in mentalne sposobnosti. Takratne raziskave so pokazale, da čaga vsebuje učinkovito mešanico aktivnih snovi, ki kažejo naslednje koristi: odpravijo učinke stresa, vzdržujejo imunske funkcije, izboljšujejo mentalno jasnost, izboljšujejo fizični perforacijski starostni učinek, uravnavajo funkcijo mišic in živcev, povečajo zmogljivost, odpravljajo utrujenost, izboljšujejo odpornost na bolezni, vplivajo na boljše spanje in pomagajo okrepiti imunski sistem. Skrivnost čage ni bila razodeta toliko časa, dokler je niso začeli okrog leta 1980 preučevati na Japonskem ter nato objavili rezultatov. O čagi je pisal tudi priznani ruski književnik Aleksander Solženicin v knjigi »Rakov oddelek«, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado. V knjigi opisuje lastno izkušnjo z rakom in kako ga je premagal s pomočjo čage. V knjigi je zapisal: »Da si ni mogel predstavljati nobenega boljšega veselja, kot da je šel zadnji mesec pred napovedanim koncem njegovega življenja stran v gozd, da prekine raka s to čago, jo zdrobi, skuha na ognju, jo popije in se počuti dobro, kot kakšna žival«. Oanes znanstveniki in raziskovalci ocenjujejo, da se bo v prvem desetletju 21. stoletja trg za nove naravne izdelke zelo razširil. Po vsem svetu se namreč vse več raziskovalnih skupin ukvarja s pridobivanjem medicinsko uporabnih snovi iz naravnih snovi. Veliko naporov je usmerjenih tudi v preučevanje gob, med katerimi je tudi drevesna goba čaga.

Današnje študije čage vključujejo predvsem raziskave raka (dojk, pljuč, želodca, kosti in melanoma), levkemije, HIV in bolezni imunskega sistema, diabetesa, ulkusa, kardiovaskularnih bolezni, pljučnice in pljučnih motenj. V Sibiriji čagi, ki se je v Rusiji uporabljala tako v tradicionalni kot tudi v uradni medicini, pripisujejo čudežno delovanje. Kot ljudsko zdravilo se je čaga uporabljala tudi na Poljskem in v večini Baltskih držav. Tradicionalno se v omenjenih državah uporablja še danes.

Čaga se ponaša z 215 fitohranili, se pravi snovmi z veliko antioksidativno močjo, ki nas varujejo pred številnimi boleznimi. Med temi fitohranili je 29 polisaharidnih ali beta glukanskih derivatov, učinkovitih proti raku delujočih snovi. Vsebuje tudi ostale sinergistične antimutagene in antivirusne minerale, aminokisline in nukleozide. Čaga vsebuje vodotopne kromogene (fenol aldehidne derivate, polifenole, oksifenolkarbonske kisline in njihove kinone), kakor tudi gumiju-podobno čagino kislino (do 60%), polisaharide (6-8%), flavonoid inotodion, alkaloide, lignin, celulozo, steroidne in pterinske snovi, organske kisline, vključno z oksalno (do 4,5%), triterpenske kisline, proste fenole, silicijeve, železove, aluminijeve, kalcijeve, magnezijeve, natrijeve, cinkove, bakrove, manganove in kalijeve soli. Za razliko od ostalih zdravilnih gob vsebuje izjemno količino betulinske kisline in vsebuje SOD (superoksid dismutazo). SOD je izjemno učinkovit antioksidativen encim, ki se bori z reaktivnimi singlet kisikovimi molekulami, poznanimi tudi kot prosti radikali, da zaščiti pred celičnimi poškodbami. SOD je eden najpomembnejših antioksidantov v našem telesu. Čaga vsebuje dosti več SOD, kot vitaminov C in Eter mnogo več kot večina antioksidativno pomembnih živil. Zanimivo je, da vsebuje najvišjo vrednost, ki je bila kdajkoli zapisana v ORAC skali in je preko 40.000-krat bolj učinkovita v antioksidativnih lastnostih kot ostali podobni naravni proizvodi, ki sodijo med živila.

V Sibiriji se čaga uporablja v zdravilne namene v uradni in ljudski medicini, medtem, ko ljudstva v Sibiriji čago uporabljajo kot krepčilni napitek v obliki čaja, alkoholne mešanice, najpogosteje pa jo dodajajo olju iz oreščkov sibirske cedre, saj sledijo starodavnim izkušnjam, ki izhajajo iz dejstva, da olje kot topilo najbolj učinkovito veže substance topljenca, veliko bolj kot alkohol. Uporabna je za zdravljenje različnih bolezenskih stanj. Ta čudežna gliva zaradi svoje sestave in delovanja v strokovni literaturi dokazuje, da enostavno koristi človekovemu zdravju.

Preizkušanje in študij čage

Čaga je bila preizkušana na številnih področjih - preverite katerih.

• doseganje dobrega zdravja (izboljševalec zdravja) in metabolizma (metabolizem oz. presnova)

• krepitev imunskega sistema (ali povečuje obrambne reakcije organizma?)

• stimulacija možganskega tkiva (ali smo zbrani, hitreje in lažje razmišljamo, se bolje počutimo?)

• morebitna inhibicija rasti tumorskih celic (ali morebiti preprečuje rast nekaterih vrst tumorjev; blaži nastajanje tumorjev na različnih lokacijah - npr. v stomatologiji za tumor grla?)

• ali deluje antibakterijsko (uničuje bakterije)?

• ali deluje antialergijsko (proti alergijam)?

• ali deluje antiinflamatorno (protivnetno; pri notranji in zunanji uporabi ima protivnetno delovanje; protivnetno zdravilo pri zdravljenju bolezni želodčno-prebavnega trakta)?

• ali je primerno pri zdravljenju kožnih bolezni, še posebej v primerih, ko so kombinirane z vnetnimi bolezniml želodčno-prebavnega trakta, jeter in črevesnimi krči?

• ali deluje antioksidativno? Je torej lovilka prostih radikalov, kar pomeni, da med drugim, preventivno deluje proti raku?

• ali znižuje arterijski in venski krvni tlak (uravnava krvni tlak), uravnava srčni utrip (preprečuje aritmijo), niža nivo sladkorja v krvi (pomaga pri zdravljenju diabetesa)?

• ali je smiselno, da se uporablja za lajšanje težav obolelih za AIDS-om?

• ali je smiselno za zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo Influenca virusi (npr. proti gripi)?

• ali pomaga pri želodčnih boleznih?

• ali pomaga pri odpravljanju črevesnih?

• ali pomaga pri vzdrževanju jeter?

• ali je smiselna uporaba čage za zdravljenje različnih oblik raka (npr. želodca in prebavnega trakta, požiralnika, na grlu in pljučih)?

Primeri uporabe sibirske črne čage

Čago uporabljajo kot čaj, iz nje naredijo tinkturo ali pa s postopkom hladnega stiskanja iztisnejo olje. Čaj, tinktura z dodatkom olja iz oreščkov sibirske cedre in hladno stiskana olja iz gobe čaga v kombinaciji s hladno stiskanim oljem iz oreščkov sibirske cedre so prastara zdravila.

Sodobne klinične raziskave kažejo, da je čaga naravni roborans, predvsem pa kaže dobre rezultate kot podporna terapija raka na pljučih, grlu, želodcu, črevesju, jetrih, materničnega vratu in raznih oblik levkemije. Zaradi svojega antioksidativnega delovanja ščiti celične komponente pred škodljivimi prostimi radikali.

Ruski in Japonski zdravniki in raziskovalci so mnenja, da je čaga 100-krat bolj učinkovita, kot na primer goba Ganoderma lucidurn (reishi) ali goba Phellinus linteus (v Koreji poznana pod imenom "Sang-hwang", na Japonskem pa kot "Mesimakobu"). To je potrdil tudi Nacionalni kmetijski inštitut v Koreji. V kombinaciji hladno stiskanega olja iz gobe čaga (ali tinkture na osnovi čage) in hladno stiskanega olja iz oreščkov sibirske cedre se še poveča čagin učinek dvigovanja odpornosti človeškega organizma oziroma krepitve imunskega sistema. Poleg tega človeško telo dobi ogromno življenjsko pomembnih vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in esencialnih maščobnih kislin, ki jih vsebuje hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre.