Slovenci se sekiramo na zalogo!

Dandanes si mimogrede nakopljemo stres, a zelo pogosto povsem po nepotrebnem. Zato trpi naše počutje, poleg tega s tem močno ogrožamo tudi svoje zdravje. Pa ne samo psihično - ko smo pod stresom, trpi celotno telo. O tem, kako močno vpliva na nas stres in kako se mu zoperstaviti, smo se pogovarjali s specialistom klinične psihologije dr. Aleksandrom Zadelom.

Zadnje čase se veliko govori o stresu. Se vam zdi, da se ljudje res čedalje pogosteje srečujemo s stresom?

Stres ni nekaj, kar je zunaj nas in ga potem mi doživljamo. Osebe, dogodki ali situacije niso stresni sami po sebi. Stres je naš osebni odziv na zunanje in/ali notranje okoliščine. To po eni strani pomeni, da ljudje danes veliko več situacij dojemajo in interpretirajo kot stresne, po drugi strani pa je zaradi vse hitrejšega tempa življenja in vse zapletenejših okoliščin, v katerih živimo, te lažje razlagati kot stresne.

V preteklosti ste dejali, da se Slovenci sekiramo na zalogo. Kaj ste želeli s tem povedati?

Želel sem poudariti, da si ljudje prepogosto predstavljamo različne nesrečne scenarije, ki se utegnejo zgoditi, če gredo otroci sami ven, če imamo jutri sestanek s šefom, če bo izvoljena ta ali ona vlada in podobno. Obstajajo ljudje, ki teh identičnih situacij ne vidijo tako apokaliptično, in ti vsekakor doživljajo manj stresa. če se navsezadnje res zgodi kaj neprijetnega, bomo takrat napeli vse moči in se lotili izziva, ki ga življenje prinaša pred nas. Zaradi razmišljanja o vseh mogočih groznih scenarijih ne bomo nič bolj učinkoviti, če bomo morali kaj rešiti. Po mojem mnenju nam to predvsem jemlje voljo do življenja in energijo, da bi delali dobre stvari.

Kako stres vpliva na nas, na naše počutje, zdravje in delovanje?

Včasih nas strah strese na tak način, da potem zares naredimo kaj dobrega. če je nevarnost realna, nam strah omogoči, da se osredotočimo nanjo, da zberemo moči za rešitev težave in podobno. Problematično je, če se neprenehoma vznemirjamo zaradi stvari, ki se po vsej verjetnosti sploh nikoli ne bodo zgodile. Dolgotrajna skrb in sekiranje na zalogo na naše zdravje zagotovo ne vplivata pozitivno.

Bi se lahko stresu kako zoperstavili ali je to nekaj, s čimer se moramo naučiti živeti?

Nevarnost je del življenja. Občutek, da ne . moremo zadovoljiti svojih potreb zdaj ali v prihodnje, je neprijeten. Vsak človek bo ta občutja prej ali slej doživel. Življenje nam bo torej prej ali slej pripeljalo izzive, ob katerih bomo lahko trenirali te spretnosti. Lažje se bomo spoprijeli s temi okoliščinami, če bomo imeli dobro kondicijo in pozitivne izkušnje pri njihovem reševanju. Ne gre za to, da se naučimo živeti s stresom, saj stres ni nekaj zunaj nas. Naučiti se je treba, da v potencialno ogrožajočih situacijah storimo tisto, kar je v naši moči, da jih odstranimo. Pestovanje skrbi s ciljem, da smo na nevarnost pripravljeni, pa je velika neumnost.

Na enem izmed svojih predavanj ste omenili, da je odgovor na vprašanje, ali vse svoje potrebe uspešno zadovoljujemo, zelo preprost: če se počutimo dobro, potem so vse naše potrebe skladno zadovoljene. Ali to potemtakem pomeni, da ogromno ljudi ne zna več prisluhniti svojim potrebam?

Ljudje sicer vedo, da jim nekaj manjka, imajo pa resno težavo ugotoviti, od kot nezadovoljstvo izhaja. Recimo: marsikdo misli, da ne bo sprejet v družbi, če nima zadnjega modela mobilnega telefona, zato je v stresu, ker je za. dnji model res drag ali mu ga starši ne kupijo Potem je prepričan, da bi to njegovo stisko pr socializaciji rešil nov telefon. Za kakovostne upravljanje socialnih odnosov telefon res n potreben. če ta oseba potem morda res dob nov telefon, si mogoče celo misli, da ji je zda lažje vstopati v družbo, ker ima natanko ta te lefon. Toda nesmiselnost tega prepričanja se že kmalu pokaže, ko pride na trg novejši model. Veliko staršev je dandanes prepričanih da materialne stvari njihovim otrokom omogočajo ohranjati status v družbi. Vendar status posameznika v družbi zagotavljajo njegovi socialne spretnosti, če določena družba postavlja drugačen pogoj, pobegnite od nje.

Katere osnovne človekove potrebe pa vaših opažanjih dandanes najpogosteje zanemarjamo?

S pojavom digitalnih družbenih omrežij in »pametnih« naprav, ki nam omogočajo to lažno socialno povezanost, danes izginjaj priložnosti, ko bi se res lahko učili teh spretnosti. Ena od najbolj zanemarjenih potreb je torej povezana s kakovostnim zadovoljevanjem potrebe po zdravih, globokih in iskreni odnosih.

In kakšna je po vašem najboljša rešitev, da ta problem odpravimo?

Mislim, da se bo s to rešitvijo ukvarjala generacija, ki je ponotranjila dejstvo, da se vsi kar je v resnici zanimivega, dogaja na družbenih omrežjih, če bi svetoval jaz, bi bilo enaki kot če bi slepim opisoval barve poznega poletja. Jaz se grem preprosto objemat z ljudmi, jih imam najraje.

Če ste pogosto pod stresom, morate nujno ukrepati. Najučinkoviteje ga boste odpravili s spremembo svoje percepcije oziroma dojemanja. Ker pa lahko takšna sprememba traja kar nekaj časa, je dobro poznati še kakšen trik, kako se s stresom lažje spopasti.

NARAVNA PODPORA PROTI STRES IN DEMENCI

Kaj nekomu pomaga, da se na čustveni ravni otrese stresa, je odvisno od posameznika. Nekdo se bo sprostil ob meditaciji, kdo drug ob športnem udejstvovanju, tretji morda ob petju in poslušanju glasbe. Zelo pomembno je, da najdemo tehniko, ki pri nas deluje, in jo redno izvajamo. Vendar je dobro vedeti, da stres, ki ga doživljamo kot posamezniki, ni edini, s katerim se spoprijema naše telo. To je namreč vsak dan izpostavljeno še oksidativnemu stresu, ki ga sprožajo prosti radikali. Ti med drugimi nastajajo zaradi izpostavljenosti sevanjem, pesticidom in onesnaženemu zraku, ki v telesu povzročajo veliko škodo.

RESNA GROŽNJA NAŠEMU ZDRAVJU

Sposobnost celice, da omeji in odpravi škodljive posledice prostih radikalov, s starostjo pada. Posledično se poveča možnost pojava ateroskleroze, srčnega infarkta, možganske kapi, nekaterih vrst raka, sladkorne bolezni ter demence in alzheimerjeve bolezni. V nasprotju s temi boleznimi oksidativni stres ne kaže simptomov oziroma nima tipične klinične slike, ki bi opredelila njegov obstoj v organizmu. Vendar to ne pomeni, da ga ni mogoče ustaviti, preden v našem telesu napravi razdejanje in nepovratno škodo.

REŠITEV IZ NARAVE

S prostimi radikali, ki se skrivajo v telesu, lahko zelo na hitro opravimo, če zaužijemo dovolj antioksidantov. Ti imajo nasploh pomembno vlogo pri lažjem spopadanju s stresom, poleg tega pa nase vežejo proste radikale in tako izničijo njihovo škodljivo delovanje. Antioksidante v različnih količinah vsebujeta sadje in zelenjava, raziskave in strokovnjaki pa že leta poudarjajo, da ni boljšega lovilca prostih radikalov od resveratrola. Resveratrol je snov, ki jo naravno vsebujejo grozdje, borovnice in nekatera druga hrana. V zdravstvene namene, za izdelavo naravnega prehranskega dopolnila, ga fitoterapevti pridobivajo iz jesenskega dresnika, ki velja za najboljši vir resveratrola. Raziskave pa so pokazale, da takšno prehransko dopolnilo, ki v eni kapsuli vsebuje 200 mg, ne le odpravlja in preprečuje oksidativni stres, temveč posledično uspešno preprečuje tudi vse bolezni, ki bi lahko nastale zaradi dolgotrajno prisotnih prostih radikalov. In če strokovnjaki zatrjujejo, da lahko z rednim uživanjem resveratrola preprečimo bolezni, kot so srčno-žilne, sladkorna, rak in demenca, potem jih vsekakor velja upoštevati.

Priporočeni izdelki:

Resveratrol Forte 200 mg, 30 tablet

Vaš adut za dolgo življenje!