Teniški komolec - vzroki in rešitve

19. junij 2011 153871

V komolčnem sklepu se stikajo tri kosti – nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica. Njegovo upogibanje omogočajo nadlahtnična in dvoglava nadlahtnična mišica ter nadlahtnično-koželjnična mišica, iztegovanje pa triglava nadlahtnična mišica. Vse mišice so s kitami povezane s kostmi. Bolečina v komolcu se najpogosteje pojavi zaradi vnetja kit, ki ga na njihovih narastiščih na kosti povzročajo športne preobremenitve.

Poškodbe zaradi ponavljajočega se obremenjevanja imenujemo preobremenitveni sindrom. V zadnjih letih število teh poškodb narašča. Nastanejo zaradi večkratnega delovanja manjših sil na isti del telesa v različnih časovnih intervalih. Pogoste so pri športnikih in pri nekaterih poklicih, npr. pri glasbenikih, zobozdravnikih, zlatarjih, mesarjih, vrtnarjih, šiviljah, krojačih in delavcih za tekočim trakom.

Slika: mesto nastanka težav, ki jih preprosto imenujemo "teniški komolec".

Tudi redna uporaba računalniških tipkovnic in računalniške miške povzroči preobremenitveni sindrom. Poznani so t. i. plezalski komolec z vnetjem kit upogibalk komolca, golfski komolec, pri katerem so vnete kite povrhnjih upogibalk prstov in zapestja ter notranjih obračalk podlahti, ter teniški komolec z vnetjem kit iztegovalk prstov in zapestja ter zunanjih obračalk podlahti.

Glavna težava, ki spremlja sindrome preobremenitve, so bolečine. Bolečine nastanejo zaradi vnetja kit na njihovem narastišču na kost. Sprva se pojavijo samo ob daljših obremenitvah in prenehajo, ko dejavnost prekinemo. Ob enakem načinu dela ali ukvarjanju z isto športno dejavnostjo se bolečine povečujejo in ne prenehajo, ko prekinemo z dejavnostjo, ki povzroči bolečine. Zaradi bolečin težje opravljamo vsakdanja opravila (rezanje kruha, umivanje zob, pitje iz kozarca, vožnja avta ...), spremeni se vsakodnevno življenje, težave imamo pri delu v službi. Bolečine pogosto spremlja tudi oteklina prizadetega dela, omejena je gibljivost oziroma so ob gibanju bolečine večje. Lahko se pojavi mravljinčenje in nelagodje, zmanjša se mišična moč.

Kaj lahko sami storimo proti bolečini v komolcu?

Pri akutni poškodbi mora prizadeti sklep mirovati. Vsako uro na obolelo mesto za 15 minut položimo leden obkladek. Drugi in tretji dan ga hladimo le še na 3 do 4 ure. Ledu ne dajemo neposredno na kožo, ampak ga prej zavijemo v kos tkanine in tako preprečimo nastanek ozeblin. Komolec oskrbimo tudi s kompresijsko obvezo. Za dodaten protibolečinski in protivnetni učinek so v lekarni brez recepta na voljo odlična zdravila. Dodatne informacije o zdravljenju in bolečini lahko preberete tudi na spletni strani www.nagesin.si.
Po dnevu ali dveh začnemo po nasvetu fizioterapevta z različnimi vajami, s katerimi pospešimo krvni obtok in s tem zdravljenje. Za pospeševanje prekrvitve dajemo na oboleli sklep tople obkladke. Poleg tega lahko prekrvitev pospešimo z izmeničnimi mrzlimi in vročimi kopelmi.
Ko prizadeti sklep že lahko premikamo brez bolečin, sledijo vaje za krepitev poškodovanega tkiva. Njihovo težavnost postopoma povečujemo, pri čemer nas na morebitno pretiravanje opozori bolečina. Sčasoma poškodovani predel previdno izpostavljamo čim več različnim gibom, njihovo težavnost pa postopoma stopnjujemo več tednov.
Pri revmatskih obolenjih komolca lahko le zdravnik postavi diagnozo in predpiše ustrezno zdravljenje. Pomembna je tudi telesna vadba, s katero bolnik okrepi obsklepne mišice ter poveča čvrstost sklepa in njegovo gibljivost.

Obisk pri zdravniku je nujen:
•    kadar ukrepi samopomoči ne zaležejo,
•    če je komolec deformiran,
•    če komolca ne morete premikati,
•    če se pojavijo otekanje in rdenje sklepa ter zvišana telesna temperatura.