Treba ga je znižati, a na drugačen način (Biostatine Med in Cholex)

5. oktober 2018 29018

Čeprav ima ogromno ljudi povišan holesterol, zdravnica dr. Ivica Flis Smaka pravi, da o njem še vedno vemo veliko premalo. Strokovnjakinja, ki gleda tudi izven okvirov klasične uradne medicine in človeka obravnava celostno, nam je pojasnila, zakaj v resnici sploh pride do povišanega holesterola in kako je treba ukrepati. Obenem pa opozarja, da se vsi kolegi zdravniki z njo ne bodo strinjali.

Ivica Flis Smaka spada med zdravnike, ki vam ob povišanem holesterolu ne bodo nemudoma predpisali sintetičnih zdravil za zniževanje holesterola. Morda je pri tem res v manjšini, a zatrjuje, da njena prepričanja slonijo na ugotovitvah znanstvenikov. Svojim bolnikom s povišanim holesterolom tako najprej svetuje, naj ne nasedejo mitom o tem, da je pri povišanem holesterolu nujno treba prenehati uživati vse maščobe. »V začetku šestdesetih let je prehranska industrija vzporedno s takratnimi zdravstvenimi prepričanji začela agitirati proti uporabi jajc, šunke, slanine, masti in masla, sočasno pa spretno plasirala nemastno mleko, rastlinska olja in maščobe brez holesterola, visoko povzdignila margarine in številne manj mastne izdelke, ki pa resnici na ljubo vsebujejo veliko sladkorjev. Osovražene so postale tudi vse druge maščobe, z oreščki in semeni vred, kar je popoln nesmisel, saj oboje uvrščamo v skupino varovalne hrane za srce in ožilje. Enako velja za ribe in ribja olja, ki poleg holesterola vsebujejo tudi maščobne kisline omega-3 in se zato toplo priporočajo za uživanje.«

ŠKROB, BOLJ PROBLEMATIČEN OD MAŠČOB?

Sogovornica pojasnjuje, da holesterol večinoma nastaja v jetrih, kar ni vedno nujno povezano s prehrano. Kljub temu je hrana zelo pomemben dejavnik, ki lahko raven holesterol še dodatno poviša ali pa ga pomaga uravnati, odvisno od naše izbire hrane. »Holesterol ni topen v vodi, zato potuje po krvi v obliki posebnih molekul, imenovanih lipoproteini. HDL so težki (dobri) lipoproteini in nekako čistijo žilje, LDL so lahki (slabi) lipoproteini in se nalagajo na žilno steno, najbolj v kombinaciji s škrobom iz hrane (moka in izdelki iz moke, sladkor in sladkarije, krompir). Podobno neugodni kot LDL so trigliceridi, ki se hitro uskladiščijo in večajo maščobne zaloge. Katera oblika delcev bo v telesu nastala, je odvisno predvsem od metabolizma, hrane, načina življenja (gibanje, spanje, odziv na stres) in od sestave telesa,« razlaga.

VEČJA PREVIDNOST PO 40. LETU STAROSTI

Zaradi opozoril o posledicah dolgotrajno povišanega holesterola, ki sicer nikakor niso za lase privlečene in jih je treba jemati skrajno resno, pogosto prezremo drugo plat medalje. Povišan holesterol nam lahko naredi ogromno škode, vendar nam, kadar ga imamo v normalnih mejah, po drugi strani zelo dobro služi. »Telo holesterol v resnici nujno potrebuje. Je namreč gradbeni kamen za vse življenjsko pomembne maščobne hormone, med drugimi za DHEA (hormon sreče), progesteron (zaščitnik živčnih ovojnic), kortizol (hormon stresa in obrambe), aldosteron (regulira zaloge tekočin, mineralov in pomembno vpliva na sluh), estrogen, testosteron, vitamin D (mišice, živčevje, kosti, spomin, imunost) in še bi lahko naštevali. Je tudi del vseh celičnih membran in izrednega pomena v zgraditvi, obnovi in delovanju živčevja, tvori žolčne snovi za presnovo maščob ter daje lesk koži in lasem.« Priporočljivo je redno nadzirati vrednosti holesterola, čeprav približno do 40. leta starosti holesterol večinoma ne preseže zgornje meje v krvi. »S staranjem se raven holesterola viša, saj upadajo številne funkcije v telesu, in naravno je, da tudi hormoni nastajajo v manjših količinah. Dokazano je, da je holesterol odgovoren za proizvodnjo maščobnih hormonov, zato nam poskuša telo ob upadanju proizvodnje maščobnih hormonov pomagati tako, da naredi več holesterola. Rezultat so višje vrednosti holesterola, ki nastanejo zaradi povratne zanke, ko telo zazna nižje vrednosti maščobnih hormonov. Da je nesreča večja, je s staranjem nižja tudi aktivnost encimov, ki pretvarjajo holesterol v hormone, zato kljub povišanemu holesterolu ti hormoni nikdar ne dosežejo 'normalnih' mladostnih ravni v telesu. Sočasno slabijo številne druge funkcije v telesu, kar skupno privede do previsokih vrednosti holesterola v krvi,« pojasnjuje zdravnica.

KAKO DO CILJNIH VREDNOSTI HOLESTEROLA

Ne glede na razlog, zakaj imate povišan holesterol, je to še vedno resno stanje, ki ga je treba odpraviti. Številne raziskave dokazujejo, da je treba ciljne vrednosti holesterola ohranjati dolgoročno, saj je napoved za zdravje slabša, če smo dejavnikom tveganja izpostavljeni dlje časa. Dokazano je, da znižanje holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog. Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/1 lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšamo za 20 %. Seveda nam je jasno, da moramo zaradi vseh omenjenih tveganj svoj holesterol spraviti v red, a prav tu največkrat nastane problem. Uradno bi si morali pri tem nemudoma pomagati z uporabo sintetičnih zdravil za nižanje holesterola. Pa vendar se celo med zdravniki najdejo takšni, ki svetujejo, da vsaj za začetek poskusimo na vse druge mogoče načine. Dr. Dzugan denimo že več kot desetletje poudarja, da je nujno uporabiti vse znanje in sodobne pristope zdravljenja in nadomeščanja primanjkljajev v telesu - farmakološka pomoč naj bi bila pri tem zadnja izbira. Farmakologija s sintetičnimi zdravil zniža holesterol, vendar ob tem grobo poseže v normalno delovanje telesa, kar sproži številne neželene stranske učinke, se z njim strinja in opozarja tudi naša sogovornica. Za konec pa kot prvo pomoč pri povišanem holesterolu še enkrat posebej omeni prehrano: »Ali ste vedeli, da lahko s hrano močno vplivamo na raven holesterola v krvi? Artičoke, vlaknine, borovnice, avokado, olive, olivno in ribje olje, česen - vsi ti na različne načine pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi.« Večino torej lahko ogromno dosežemo na povsem naraven način.

Negativni učinki kemičnih statinov

Včasih, ko so vrednosti holesterola alarmantno kritične, morda res ne gre drugače, kot da človek poseže po kemičnih statinih. Vendar imajo ti toliko negativnih stranskih učinkov - med zelo pogostimi so bolečine v mišicah, pri nekaterih ljudeh pa se lahko poleg tega razvije sladkorna bolezen in pojavijo težave s prebavo, utrujenost in otečeno grlo, da je prav zato smiselno dvakrat premisliti, ali spadate v skupino, ki jih zares mora jemati. Priznani strokovnjaki - londonski kardiolog dr. Aseem Malhotra, kanadski farmacevt, profesor James McCormac, in ameriški profesor David Newman - so v medicinski publikaciji Prescriber medical journal opozorili, da je jemanje kemičnih statinov smiselno In nujno za ljudi, ki so v preteklosti že trpeli za boleznimi srca in ožilja, nikakor pa jih ne priporočajo ljudem kot preventivo. Opažajo namreč, da se kemični statini uporabljajo in predpisujejo prepogosto, tudi takrat, ko to ne bi bilo potrebno. »Samo 0,5 odstotka zdravih ljudi, ki jemlje slatine, se izogne srčnemu Infarktu ali kapi, če statine jemlje pet let. Vsi preostali pa se le izpostavijo stranskim učinkom teh zdravil,• so zapisali v želji, da bi predvsem tisti ljudje, ki imajo le rahlo povišan holesterol, za začetek raje poskusili z bolj zdravim življenjskim slogom. Njihova opozorila so kajpak ponovno razdelila medicinsko stroko, a dejstvo je, da kemični slatini niso edina možna rešitev pri povišanem holesterolu. Sploh kadar je le rahlo povišan, ga lahko poskusimo obvladati kar z naravnimi statini. Njihova prednost je očitna: z njimi se nam bo uspelo izogniti zgoraj naštetim neželenim naravnimi slatini oz. bio-statini stranskim učinkom, hkrati pa bomo učinkovito znižali holesterol. Kvalitetne naravne slatine poiščite v lekarnah.

Prejšnji članek Slovenci se sekiramo na zalogo!

Naslednji članek Vivalt Activator - tokrat vam bo uspelo!

Priporočeni izdelki: