Znaki imunskega sistema

Pri večini ljudi imunski sistem dobro opravlja svoje naloge, njegovega delovanje ne čutimo. Posledice njegove oslabelosti občutimo, kadar obležimo z vnetim grlom ali se ubadamo z drugimi bolezenskimi nevšečnostmi. Zato je močan imunski sistem temelj zdravja.

Slika 1: prikaz nekaterih celic v telesu, ki sodelujejo pri imunskem odzivu.

Znaki motenega delovanja imunskega sistema so:

•    pogostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi (npr. več kakor 5 hujših angin na leto),
•    nenavadni povzročitelji (okužbe z mikrobi, ki so običajno neškodljivo navzoči na koži in sluznicah),
•    podaljšan potek nalezljivih bolezni,
•    hujša bolezenska slika,
•    prikrite okužbe in
•    kronične okužbe.

Najpogostejši vzroki pridobljene imunske pomanjkljivosti so:

•    dedne in presnovne bolezni (sladkorna bolezen, odpoved ledvic, podhranjenost),
•    zdravila (kortikosteroidi, kemoterapevtiki pri zdravljenju raka, zdravila proti zavrnitvi presadkov),
•    obsevanje,
•    okužbe (norice, ošpice, rdečke, hude driske, pljučnice, okužba z virusom hiv),
•    krvne bolezni (levkemija, limfom, agranulocitoza ...),
•    rakava obolenja,
•    kronične bolezni jeter (alkoholna ciroza, kronični hepatitis),
•    operacije,
•    poškodbe,
•    staranje.

Kako okrepimo imunski sistem:

•    jejmo zdravo (veliko sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit, po možnosti ekološke predelave),
•    uživanje rdečega mesa nadomestimo z ribami in rastlinskimi beljakovinami (soja, leča),
•    pijmo dovolj tekočine – čiste vode in zeliščnih čajev,
•    izogibajmo se škodljivim razvadam (opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, pravo kavo zamenjajmo z zelenim čajem),
•    zmanjšajmo stres v službi in doma – naučimo se ga obvladovati,
•    spimo sedem do osem ur,
•    gibajmo se vsak dan – vsaj pol ure hoje,
•    smejmo se, počnimo tisto, kar nas veseli, uživajmo v druženju s prijatelji in družino,
•    uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov (vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, karoteonidi, minerala cink in selen) je priporočljivo po 45. letu, ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem po okužbah. Pri otrocih vitamine dodajamo, če pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi, pri sicer zdravih malčkih pa le ob času okužbe in okrevanja.

V zimskem času opažamo naraščanje števila bolnikov z akutnimi okužbami dihal, ki jih povzročajo različni virusi, ko so adenovirusi, enterovirusi, respiratorni sincicijski virus in virus gripe.
Najpogosteje obolevajo predšolski otroci in šolarji. V tem času pa lahko krožijo tudi različni virusni povzročitelji črevesnih okužb, kot so rotavirusi ali kalicivirusi.
Ko zbolimo z virozo, moramo počivati, uživati dovolj tekočine in poskrbeti, da s svojimi izločki ne okužimo bližnjih. Ob kašlju si pokrijemo usta z robčkom, roke si pogosto umivamo.
Povzročitelji so virusi, zato jemanje antibiotikov ne bo vplivalo na potek bolezni. Visoko telesno temperaturo znižujemo z antipiretiki, npr. z aspirinom pri odraslih in paracetamolom pri otrocih. Aspirin za otroke ni primeren. Pred nami je obdobje, ko imajo virusi idealne pogoje za razmnoževanje. Dvignimo telesu odpornost in virusom zadajmo protiudarec s prehranskimi dopolnili (Blooms ipd.). Prehranska dopolnila so po slovenski in evropski zakonodaji definirana kot živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano.