Jabolko poznamo že iz Svetega pisma kot prepovedan sadež z drevesa spoznanja na rajskem vrtu. Izvira iz pradavnine, svoje korenine pa ima na Kavkazu. Najstarejši zapisan recept z jabolki izvira iz tretjega stoletja, zapisal ga je gurman Apicij. Isaac Newton je zakon težnosti odkril zaradi jabolka, ki je padlo z drevesa. Že v času Aleksandra Velikega je jabolko veljalo za sadež, ki ohranja mladost in je simbol obnavljanja ter večne svežine, saj naj bi veliki poveljnik na potovanjih po Indiji naletel na duhove, ki so zaradi uživanja jabolk živeli do 400 let. Tudi v skandinavski mitologiji imajo jabolka podobno vlogo - so hrana bogovom, ki ostajajo večno mladi. V 18. stoletju je jabolko postalo kulinarična posebnost v Franciji in Angliji, v Ameriki pa je bila prva jablana posajena leta 1625, in prav jabolka so bile za prve priseljence izjemno pomemben vir hrane. 

 

Za Slovence je jabolko že od nekdaj pomembno, saj je jablana najpomembnejša sadna vrsta pri nas - 65 % vsega pridelanega sadja v Sloveniji zavzemajo prav jabolka. 

 

Odlični vplivi na organizem 

 

Jabolka naj bi človeku dajala vitalnost in mladost. Znižujejo povišan holesterol, uravnavajo maščobe in sladkor v krvi. So antioksidant, kar pomeni, da lovijo proste radikale v telesu in jih uničujejo. Voda v plodovih jabolka nas odžeja, sladkorji pa so odličen vir energije. Celuloza krepi črevesne stene, pektini pomagajo pri zaščiti pred arteriosklerozo in miokardnim infarktom. Tanini preprečujejo driske, prav tako pa so pri prebavi zelo pomembne mineralne snovi, ki skupaj z organskimi kislinami uravnavajo pH-reakcije v krvi. Tanini s svojimi antiadhezijskimi lastnostmi varujejo tudi zobe in dlesni, saj preprečujejo zlepljanje bakterij in s tem nastanek zobnih oblog. Kalij in natrij, ki ju tudi vsebuje ta sadež, sta pomembna za ravnovesje vode v organizmu, normalno delovanje krvnega obtoka in živčnega sistema. Kalij v jabolku pomaga pri nižanju krvnega tlaka. Jabolka in jabolčni sok vežejo in odstranjujejo toksine iz človeškega organizma. Vitamini in encimi so pomembni zlasti v dietni prehrani. Največ vitaminov je v zunanji plasti jabolka, vsebnost se zmanjšuje proti peščišču (v olupku je šestkrat več vitamina C kot v mesu sadeža). Jabolko vsebuje tudi flavonoide, ki preprečujejo oksidacijo in jim pripisujejo koristi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, zmanjšali pa naj bi celo nevarnost pojava pljučnega raka. 

 

 

• Pitje jabolčnega soka trikrat na dan na prazen želodec pripomore k boljšemu delovanju srca (velja za sveže stisnjen sok ali sok iz kontrolirane izdelave, kjer postopek poteka brez zgoščevanja in dodajanja nepotrebnih dodatkov. 
• Če hujšamo, na tešče popijmo kozarec vode z žličko ali dvema domačega jabolčnega kisa (to počnemo vsaj 1 mesec). Med obroki jejmo čim več svežih jabolk.   
• Pečena kisla jabolka naj bi pomagala proti kašlju in bolečinam v prsih.   
• Eno do dve jabolki na dan utrdita dlesni, vendar ju moramo uživati z olupkom. Če imate dlesni neutrjene, bodo ob ugrizu sprva morda krvavele. Čistite si jih z medzobno nitko, uporabljajte zobno kremo in ustno vodo proti vnetju, da se bo vnetje čim prej umirilo. 
• Kuhana ali pečena jabolka oziroma jabolčni kompot se uporabljajo za boljšo prebavo.  
• Jabolka se uporabljajo tudi za boljše spanje, pomirjanje in proti depresiji, še zlasti če svež jabolčni sok pomešamo z medom. Pomaga tudi solata iz jabolk in banan, ki jo prelijemo z medom in limonovim ali pomarančnim sokom. 
• Naribana jabolka, v katera kanemo nekaj kapljic svežega limonovega ali pomarančnega soka in nekaj kapljic olivnega ali mandljevega olja, uporabimo za obloge ožuljenih ali razjedenih delov kože; pokrijemo jih z gazo in pol ure pustimo na oboleli koži. 
• Jabolka, kuhana kakor kompot, a z manjšo količino vode in dodatkom čaja ali svežega soka iz brezovih listov, se uporabljajo za dobro prekrvitev lasišča in proti izpadanju las. 
• Platnene krpe, namočene v jabolčni kis, pomagajo proti revmatičnim bolečinam v sklepih. 
• Jabolka, skuhana v mleku, naj bi pomagala tudi pri blaženju posledic opeklin, če jih polagamo na prizadete dele kože; čeznje položimo platnene krpe in oblogo vsake toliko časa previdno menjamo.  
•  Od 2 do 4 žličke jabolčnega kisa, razredčenega v kozarcu vode, naj bi pregnalo vnetje ledvic.   
• Mazanje od 5- do 6-krat dnevno s čistim jabolčnim kisom naj bi pregnalo mozoljčke in ranice.   
• Pitje kozarca vode s koščkom kvasa, žličko medu in 1 alj 2 žličkama jabolčnega kisa na tešče naj bi krepilo odpornost in pripomoglo k boljši koncentraciji.