Za poletne dni: čim več vode in lahkih jedi!

27. avgust 2014 17111

Narava ima svoj red, ki se mu mora prilagoditi tudi človek. V času vročine se telo bori proti pregretju in močnim sončnim žarkom. Takrat lahko sami telesu pomagamo tako, da ga ne obremenjujemo s težko prebavljivimi jedmi. Presnova bogatih, težko prebavljivih živil namreč podpira povečuje tvorbo telesne toplote, kar v času visokih zunanjih temperatur telesu in našemu počutju ne prinaša zadovoljstva.

Poleti uživamo čim bolj skromno, lahko prebavljivo hrano, ki vsebuje mnogo tekočine in zaščitnih snovi. Obroke porazdelimo čez ves dan, le-ti naj bodo čim bolj skromni in lahki, tako energijsko kot tudi prebavno. Zmanjšamo delež beljakovinskih živil, maščobe (živila živalskega izvora). Povečajmo pa delež sadja in zelenjave – torej živil, ki vsebujejo mnogo vlaknin, vode in bioaktivnih snovi.

Poleti prilagodimo način priprave hrane

Pomemben je način priprave jedi, izogibamo se cvrtju in pečenju, prednost dajmo surovi hrani, dušenju in kuhanju. Pri tovrstnem načinu poletnega prehranjevanja nas podpira že sama narava, saj nam v tem letnem času daje obilo svežega sadja in zelenjave.

Češnje, višnje, marelice in breskve, jagode, maline, ribez in drugo jagodičevje, zgodnje vrste hrušk in jabolk nam nudijo obilico tekočine, vlaknin, mineralov, vitaminov in številnih zaščitnih snovi v obliki intenzivnih barvil in drugih snovi.

Zelenjava z vrta (solate, špinača, blitva, zgodnje zelje, stročji fižol, grah, kolerabica, cvetača, bučke, kumare, paradižniki) in številne divje užitne zeli (kot so koprive, portulak, marjetice, regačica, kislica, zelišča) pa nam ponujajo tekočino – rastlinske sokove, vitamine, minerale, zaščitne snovi, predvsem klorofil. Klorofil nam kot sorodnik hemoglobina pomaga pri izboljšanju zdravja, tako da telesnim celicam dovaja kisik, čisti jetra, razstruplja telo in razkisa – alkalizira telesne tekočine.

Hrana, bogata z zaščitnimi snovmi, je poleti še posebej pomembna zaradi obilice sončnih žarkov, ki lahko ob predolgi in premočni izpostavljenosti sprožijo negativne učinke v obliki prostih radikalov, kar se kaže s pordečenjem kože – opeklinami.
Škodljive vplive prostih radikalov preprečijo oziroma nevtralizirajo

Vir: revija Eko dežela, julij 2014, Matjaž Kološa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije