Raziskave kažejo, da na kakovost življenja in naše normalno delovanje vpliva količina, še bolj pa kakovost spanja. Pomanjkanje spanja in njegova slaba kakovost kratkoročno povzročata pomanjkanje energije, zmanjšata pozornost, oslabita koncentracijo in spomin ter slabšata delovno učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu. Novejša spoznanja potrjujejo, da ima spanje pomembno vlogo tudi pri odstranjevanju toksičnih produktov in obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih živčnih sposobnostih. Dolgotrajne posledice pomanjkanja spanja znanstvene raziskave predvsem v zadnjih letih povezujejo z debelostjo, sladkorno boleznijo, zmanjšano imunsko odpornostjo in celo z nekaterimi vrstami rakavih bolezni. 

 

Težave s spanjem so globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45 % svetovne populacije. Žal manj kot tretjina tistih, ki trpijo za motnjami spanja, poišče strokovno pomoč. Najpogostejša motnja spanja so različne oblike nespečnosti. Svetovna zveza za motnje spanja (World Association of Sleep Medicine - WASM) zato poudarja, kako pomembna sta zgodnje diagnosticiranje motenj spanja in uvedba ustrezne terapije, saj ne prepoznane in nezdravljene motnje spanja lahko vodijo v kronične bolezni, najpogosteje srčno žilna obolenja.   

 

Bolniki z motnjami spanja so pogosto obravnavani zaradi različnih bolezenskih simptomov in znakov, med katerimi Lahko motnja spanja ostane neodkrita. Najpogostejša motnja spanja, o kateri tožijo bolniki v ambulanti družinskega zdravnika je nespečnost. kronično obliko nespečnosti trpi do 20 %, medtem ko akutno obliko nespečnosti vsaj enkrat v življenju doživi do 30 % odraslih. Pogostost nespečnosti narašča po 65. Letu starosti. O nespečnosti ženske tožijo pogosteje kot moški.

 

Poročanje bolnika o svoji nespečnosti v ambulanti družinskega zdravnika je izredno pomembno, saj skrajša čas do pravilne diagnoze in uspešnega zdravljenja. Večino dilem ob nespečnosti lahko bolnik razreši že v ambulanti družinskega zdravnika. Redki bolniki s primarno nespečnostjo potrebujejo obravnavo pri specialistu za motnje spanja, še redkejši so tisti bolniki z nespečnostjo pri katerih sumimo, da gre za sekundarno nespečnosti n potrebujejo usmerjeno nočno snemanje v Laboratoriju za motnje spanja.   

 

Bolniki, ki tožijo o nespečnosti, največkrat poročajo, da zvečer težko zaspijo, se ponoči pogosto prebujajo in da je v celoti spanje ponoči krajše. Opisujejo predvsem dolga nočna prebujanja in slabo kvaliteto spanja. Zjutraj se zbujajo utrujeni in zaskrbljeni. Dnevni simptomi nespečnosti pa so ponavadi utrujenost, razdražljivost, motnje koncentracije, lahko tudi motnje spomina. Zaradi nespečnosti imajo ljudje težave na delovnem mestu in v družbi nasploh. Nekateri opisujejo tudi telesne posledice slabega spanja, kot so mišična napetost, tenzijski glavoboli, prebavne težave. Nespečnost hujše oblike je lahko vzrok za nezgode na delovnem mestu in v prometu. Vedno je potrebno pomisliti, da je nespečnost lahko posledica uporabe ali zlorabe zdravil ali drugih substanc, npr. prekomernega prejemanja poživil podnevi. Nespečnost paje pogosto tudi posledica dolgotrajnega prejemanja uspaval, ki imajo ob podaljšanem jemanju ravno nasprotni učinek.

 

 

Nespečnost glede na čas trajanja delimo na akutno ali kronično. O kronični nespečnosti govorimo, ko ima bolnik težave vsaj 3-krat na teden v skupnem trajanju vsaj 3 mesece. Najpogostejša oblika kronične nespečnosti je psihofiziološka nespečnost. Tipično bolniki pogosto tožijo, da težko zaspijo v svoji postelj v spalnici, medtem ko drugje, npr. pred televizijo, kaj lahko zaspijo. Ponavadi so zelo zaskrbljeni zaradi svojega spanja.

 

Bolniki z nespečnostjo morajo paziti tudi na primerno higieno budnosti in spanja. Upoštevati morajo naravni ritem spanja ponoči in vzdrževati budnost podnevi. Odsvetuje se jim spanje in tudi počivanje podnevi, jemanje poživil, kot so kava, cigarete in alkohol v popoldanskem in večernem času ter dnevna uporaba postelje v druge namene, kot je spanje (npr. za hranjenje, gledanje televizije ipd).

 

 

V primeru, da je nespečnost simptom mentalne boleznije primarno potrebno zdraviti osnovno bolezen, kar je primarno v domeni družinskega zdravnika oziroma specialista psihiatra.   

 

Pri bolniku z nespečnostjo je potrebno vedno preveriti tudi če je motnja spanja morda posledica nočnega oziroma izmenskega dela. To je posebej verjetno, če pacient pogosto menjava delovni čas, še posebej če v nočni izmeni dela v času med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Najpogostejši simptomi so: nespečnost in čezmerna dnevna zaspanost, težave s koncentracijo, glavoboli in pomanjkanje energije.   

 

Za diagnosticiranje kronične nespečnosti polisomnografskega (PSG) snemanja v Laboratoriju za motnje spanja ne potrebujemo. Obravnava takšnega bolnika največkrat poteka v ambulanti osebnega zdravnika, specialistična obravnava praviloma ni potrebna. Bolnikom je treba podati osnovna navodila glede higiene budnosti in spanja, omejiti čas ležanja v postelji in prepovedati spanje podnevi.   

 

Glede na klinične smernice primarne kronične nespečnosti primarno tudi ne zdravimo z uspavali. Raziskave jasno kažejo, da je kot prva terapija izbora za zdravljenje kronične nespečnosti izredno uspešna vedenjska kognitivna terapija (VKT) - ponavadi sama, redko kot dodatek farmakološki terapiji. Bolnikom pri blagih oblikah kronične nespečnosti težave z ne spanjem lahko ublažijo tudi naravna zdravila.